Čudenje je:
Srčnost.
Odprta ranljivost,
varovana le s kožo iskrenosti.
Zrenje navzven
z glavo, s srcem, s polnimi pljuči.
Zrenje navznoter
z vso tvojo zgodovino,
gozdom prepričanj, ki so ga vate zasadili drugi,
in je brez pričakovanj
po tem, kaj lahko odkriješ.
Je presek med tem, kar želiš najti,
kadar | ne | iščeš;
in kar odkriješ,
ko se čudiš.
Večja kot je razlika med njima,
tem večje je tvoje začudenje.
Čudenje je samo po sebi mlado:
upa si zreti, četudi ni prijetno.
Čudenje je samo po sebi staro:
premore potrjeno vero
v nadaljevanje življenja.
Čudenje je | začuda |
dvom in zaupanje.
Radovednost in spoštovanje.
Čudenje je stopiti v bližino
in ob tem odpotovati daleč.
Čudenje ni smiselno | nujno | praktično | ne deluje hitro.
Ni eno in stanovitno.
Čudenje je mnogo in gibko.
Tisti, ki se čudi, potuje najdlje in vidi v prihodnost.
Pozna pretekle čase, iz katerih smo izrasli.
Tisti, ki čudenje meša s potrebo po sodbi in dokazovanju večvrednosti, se ne čudi, kajti čudenje je izven-etično. V njem se nam kažejo prave vrednosti vseh čudí, ne da bi se nas polastile. Tisti, ki se čudi, na novo poseda vrednote.
Zato je čudenje najvarnejši način potovanja | eksperimentiranja.
Kdor se ničemur ne zmore čuditi, je čuden. Živi v sestavljanki podob, ki jo je zanj sestavil nekdo drug.
Ta, ki se zmore čuditi, ima moč, da oblikuje sebe in svet. Nagrada za to je neomejena svoboda, tudi, ko se svet zgrne kot temna perut in želi z nami pomesti kot s peskom. A ni to čudaško?
Kaj je čudovito? To, kar že dolgo pogrešaš. Ob čemer ti je lepo. Kar ti odstre nova spoznanja. V čemer lahko ugledaš nove plasti dobro poznanih reči ali odkriješ takšne, ki poprej še niso obstajale.
Čudovito si lahko nase obleče katerikoli pridevnik, dokler nosi v sebi esenco živega. Tudi preminulo | grozno | strašno je lahko čudovito. Kar oživlja tebe, ki se čudiš, je čudovito, ker je čudapolno.
Zato je čudenje edino in največ, česar se lahko naučimo v svetu, ki je kot mravljišče: nikoli pri miru. Je čudežno: omogoča ti stati pokončno v valovanju življenja. Omogoči ti lahko, da se sprehajaš visoko nad tlemi dejanskega, izven vseh pravil fizike, matematike, jezika, medicine, zgodovine, politike. Iz njega lahko črpamo vsi poklici, razredi in ideologije, da lahko gledamo dlje in na novo izrisujemo obliko možnega | želenega | resničnega.
Če ti je čudenje pomembno, živiš mnogokrat, zankasto in barvito.
Nisi sam, ker si blizu mnogim.
In si prizadevaš razpirati čudenje:
povsod,
v vseh
in ob vseh priložnostih.
Nina Medved
Maribor, 21. februar 2021